Novice‎ > ‎

Komentar ture po Novi Zelandiji in Fidžiju

objavljeno: 6. maj 2010 22:39 avtor: Ravbar org   [ posodobljeno 6. maj 2010 22:43 ]
Živjo

Evo pa sem se vrnil iz moje priljubljene Nove Zelandije in Fidžija. Spet sem napolnjen z energijo, ki jo doživiš v prostranstvih Nove Zelandije ter v stikih z ljudmi, ki živijo drugače, precej bolj z naravo in neobremenjeni glede stresa, katerega si sami ustvarjamo v Evropi. Še bolj je to prišlo do izraza na Fidžiju, kjer smo preklopili na »Fiji time« in čas je kar naenkrat dobil drugo dimenzijo.

Stvari ki jih sigurno ne bom nikoli pozabil:
Nova Zelandija:
- nore jesenske barve in neverjetna sreča z vremenom katero smo imeli (ko se mi je ves čas med vožnjo vriskalo, ko sem opazoval pokrajino),
- spanje na farmi pri domačinih, kjer smo res lahko začutili njihov življenjski slog,
- maorska predstava Mitai, kjer so na pristen način prikazali njihove običaje,
- treking po parku Tongariro in jutranji pogled na goro Mt. Ngauruhue, kjer so snemali Gospodarja prstanov,
- Kiti v Kaikuri v popolnoma mirnem morju,
- Nepozabna gora Mt. Cook, ki je me spet začarala s svojimi podobami in odsevi,
- Milford Sound s svojimi meglicami na turi z ladjico, kjer se je pred nami prebujala narava,
- Pikniki ob jezerih kjer smo ulegli in uživali v trenutku,
- Vožnja s kolesom po okolici Queenstowna kjer sem odkril nore downhill proge in si dal duška
- Neskončna prostranstva, ko dihaš s polnimi pljuči in vse kar vidiš je čudovita narava in kakšna osamljena ovca

Fidži:
- obisk tipične vasi , kjer smo bili v gosteh kot prvi Evropejci, domačini so kar dva meseca čakali na naš prihod z nestrpnostjo (ob slovesu pa so dejali: »Pogrešali vas bomo!«), cela vas nas je pričakala in na koncu smo plesali vsi skupaj kot ena velika družina,
- kopanje in odkrivanje slapu kjer sem se počutil kot da sem v sebi spet zbudil otroka,
- sprejem pri družini v Suvi kjer smo bili prvi tujci na obisku in kjer so nam pripravili pravo pojedino in nam peli fidžijske pesmi (sploh si ne predstavljal, da bi lahko kaj takega še doživeli v Evropi),
- otok Beachcomber s svojo hrano, snorklanjem, polno luno in nočnim življenjem,
- tura z jadrnico na plažo kjer so snemali Brodolomca,
- vožnja s katamaranom po Yasawas, kjer so nas obkrožale zelene vulkanske gore in peščene plaže, kjer smo se kopali na plaži kjer so snemali film Modro laguno, snorklali na lepi lokaciji, odkrivali njihovo Modro špiljo in se enostavno prepuščali trenutku,
- pa nepozabni sončni zahodi, zaključna večerja z ribjimi specialitetami in nepozabni gostoljubni domačini, ki imajo ves čas nasmeh na obrazih.

Kar 27 dni na poti ni bilo malo, minilo pa je kot bi mignil. In vem da se bom v te kraje še vrnil.