Novice‎ > ‎

Zakulisje ture po Južni Afriki - Urošev komentar

objavljeno: 30. jun. 2010 01:35 avtor: Ravbar org   [ posodobljeno 30. jun. 2010 01:37 ]

Še malo da strnem vtise iz naše ture na svetovno prvenstvo v nogometu v Južni Afriki. Glede na to, da sem v deželi že preživel pet tednov pred petimi leti lahko samo rečem, da me je Južna Afrika neverjetno pozitivno presenetila. Sploh nisem nameraval napisati tega članka ampak ko sem videl, kaj vse so pisali mediji pred in med samim svetovnem prvenstu naj posredujem še moj osebni pogled.

Naša dvotedenska tura je vključevala ogled treh tekem naše reprezentance ter oglede znamenitosti dežele.
Prileteli smo s posebnim čarterskim letom v Johannesburg in šli direkt na prvo tekmo proti Alžiriji. Tisti ki so bili na tekmi so bila priči zgodovinski prvi zmagi slovenske reprezentance na svetovnih prvenstvih in občutki s te tekme bodo ostali za vedno. Zares lepo je bilo biti Slovenec v Južni Afriki saj smo do zadnjega vodili v naši skupini in so številni domačini zavijali za nas.
Sami domačini so se izkazali kot odlični organizatorji, saj je bilo svetovno prvenstvo prvič organizirano v Afriki. Južna Afrika pa je daleč najbolj razvita država na tej celini in bo sedaj kandidirala še za olimpijske igre. Glavno težavo dežele kriminal so omenili na minimum. Tako smo se počutili varne kamorkoli smo prišli, od svojih sopotnikov pa sem poslušal, da tako sproščenih ljudi še niso srečali. In Afričani imajo v sebi neko posebno energijo in se znajo veseliti kjerkoli in kadarkoli. Tudi hrana je bila vsaj zame odlična, še najbolja pa na slovenskem večeru katerega smo imela kar v našem hostlu sredi Johannesburga, kjer smo se zares zbližali.

Na naši turi smo sprobali eno najboljši restavracij v Afriki Carnivore, kjer so nas postregli s 14 vrstami mesa (od antilope, žirafe, krokodila ...), pogledali smo si Johannesburg, muzej apartheida in Soveto (največje črnsko bivališče v državi). Za večino je bila presenečenje razvitost Soveta, kjer ni manjkalo luksuznih vil, na drugi strani pa se še vedno najdejo kolibe kjer živijo v najosnovnejših pogojih brez elektrike in vode. Nasploh pa je dežela izredno razvita z odličnimi cestami in dobro založenimi trgovinami. Naslednji dan smo šli v narodni park Pilensberg, kjer smo opazovali živali v naravnem okolju (zebre, gnuji, sloni, žirafe, nosorog ...) in dan končali z ogledom luksuznega Sun Cityja, kjer je potekal izbor za Miss sveta. Še lepša je bila tura v Lesedi, kjer so nam predstavili kulturo več afriških plemen in kjer smo uživali v ritmih njihovih plesov. Vrhunec pa je bila nogometna tekma z lokalno ekipo (pristen stik z domačini). V bližini leži Pretorija, glavno mesto, kjer smo se prepričali o lepem centru mesta, kjer je večina veleposlaništev. Meni osebno ni bil Johannesburg nič posebnega ampak šest dni smo preživeli v mestu in okolici zaradi takega razporeda tekem slovenske reprezentance. Noči so bile izredno hladne (na višini 1700 m) in izmerjena je bila tudi rekordno nizka temperatura – 3 stopinje Celzija. In to ravno tisti večer ko smo nekateri odšli na ogled tekme Brazilija : Severna Koreja in skoraj zmrzili na prelepem Ellis stadionu. Karte smo uspeli kupiti kar pred stadionom v dvajsetih minutah po istih cenah kot so bile v internetni prodaji.
Južne Afrike pa ne vidiš, če nisi videl najlepšega mesta Capetowna in tako smo z lokalnim prevoznikom odleteli 1400 km proti jugozahodu na morje. Klima je bila bistveno bolj ugodna, vsi pa so bili navdušeni nad urejenostjo mesta. Daleč najlepši pogled pa je iz več kot 1000 metrov visokega hriba, ki leži nad mestom Table mountain, od koder so fenomenalni pogledi, kraj pa ima res posebno energijo. Na naši turi smo se zapeljali vse do Rta dobrega upanja, kjer se stikata Atlantski in Indijski ocean, občudovali akrobacije tjulna v Haut Bayu in pingvine v Simons townu. Seveda ni manjkala degustacija vin v vinorodnem okolišu Stellenbosch, obisk zavetišča slonov, kjer smo jih hranili in jahali, delfini v Widernessu, jahanje nojev in degustacija nojevih zrezkov v Oudtshornu, stik z levi, gepardi, krokodili v Cangu wildlife parku in navijaško vzdušje v našem simpatičnem hotelčku v Plettenbergu. Za konec pa še Port Elizabeth in zadnja tekma z Angleži, kjer smo slovenski navijači zmagali že pred tekmo. Tisoč Slovencev je preglasilo 20.000 Angležev, hkrati pa so večinski prebivalci Port Elizabetha ravno Angleži. Tako da na tekmi skoraj ni bilo Afričanov in so se Angleži počutili kot bi igrali doma. Rezultat poznate, razočarani smo bili le nad razpletom druge tekme ZDA : Alžirija. Pa še to le za kratko, saj svojo veličino pokažeš tudi s tem, kako znaš sprejemati poraze.
 
Bili smo prisotni na največjem svetovnem dogodku, do zadnje minute smo bili v igri za napredovanje, cel svet je končno zvedel, da obstaja neka mala Slovenija, ki je pripravila največje presenečenje kvalifikacij z izločitvijo Rusije, premagala afriškega prvaka Alžirijo, bila vsaj enakovredna velesili ZDA in se borila do zadnjih moči z Anglijo, začetnico nogometa. Za promocijo Slovenije sta bili ti tekmi vredni več kot pa 20 milijonov evrov denarja, ki bi ga dali za oglaševanje.

Za konec pa še nekaj sklepnih misli:
1. Upam, da bom imel čimveč takih sopotnikov na turah, saj je bila v zraku ves čas izredna pozitivna energija.

2. Našim nogometašem iskrene čestitke, da so nam polepšali vsakdan že z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo in s pogumnimi predstavami na prvenstvu.

3. Afrika mi je dala veliko osebne energije za naprej in kot je dejal Damjan: »Ob gledanju slik ugotavljam, da smo se imel res noro in da smo bili priča res enmu zgodovinskemu dogodku - pravljici.«
 
Uroš Ravbar