Zanimiv intervju z Vilmo in Antonom, ki sta prepotovala velik del sveta

Intervju z Vilmo in Antonom, ki sta ena naših najbolj zvestih potnikov.

Kaj vama pomenijo potovanja?

Potovanja nama pomenijo predvsem aktivno preživljanje dopusta. Spoznavanje ljudi, njihovega načina življenja, njihovih navad, kulture, zgodovine itn. Še poseben užitek je, ko lahko zelo doživeto spoznavaš naravo pa tudi mesta.

Koliko držav sta do sedaj že obiskala (cca…) in kje vama je bilo najlepše?

Obiskala sva kar nekaj držav srednje in južne Amerike, Afrike, Azije, Avstralijo in seveda večino evropskih držav. Vseh skupaj že kar precej. Zelo težko se je odločiti, kje je bilo najlepše, saj je vsaka zelo zanimiva in na nek način posebna. Morda bi vseeno izpostavila npr. zahodno Avstralijo, južnoameriške države Peru Bolivija in Ekvador, od azijskih pa Tibet (Kitajska), zelo posebna je Afrika.

Vaju je katera dežela pozitivno/ negativno presenetila?

Vsaka dežela ima kaj pozitivnega, od povsod živečih ljudi se da nekaj naučiti ali koristnega spoznati. Posebej negativnih izkušenj nimava. Je pa včasih prav nelagodno, ko si med ljudmi, ki so se znašli v nezavidljivem položaju. Tako je npr. s Tibetanci po okupaciji Kitajcev. Tako je z mnogimi Afričani, ki s svojim tradicionalnim življenjem trčijo, včasih tudi s surovo sedanjostjo. In takih primerov je še več.

Imata kakšno zgodbo ali dogodek iz potovanj, ki bi ga delila z nami?

Dogodkov je res veliko, tudi nenavadnih in nepredvidenih. Najlepše je, kadar v kraju nastanitve ljudje ravno slavijo kakšen praznik ali kaj podobnega.

To se je zgodilo npr. na otoku jezera Titikaka, ko so domačini ravno praznovali konec zime. Praznovali so vsi. Bilo je zelo veselo in pisano. Dovolj je bilo tudi koke in piva. Iz Peruja morda še tole. Na poti v Cabanoconde smo se ustavili v majhni vasici, da si privoščimo malico, kupljeno na tržnici. Prostor smo našli na stopnišču ob vaški cerkvi. Čez kak teden je cerkev potres povsem porušil.

Posebno doživetje je bilo tudi spanje v deževnem gozdu ob Pacifiškem oceanu v Kostariki. Noč je polna zvokov, po polnoči pa počasi preraste v huronsko rjovenje. Spati se seveda ne da, pa tudi škoda je. Zjutraj smo zvedeli, da to povzročajo male opice, ki jih je v tistem okolju zelo veliko.

Je pa to samo drobec, od res obilo zanimivih dogodkov.

Na potovanjih sta spoznala veliko novih ljudi. Imata še kakšne stike s kom?

Potovala sva z različnimi ljudmi, s katerimi se prej nisva poznala. Kmalu sva ugotovila, da je to ena od dragocenih strani potovanj. Srečala sva veliko odličnih ljudi. Z mnogimi imava še stike, z nekaterimi se še radi in dokaj redno družimo.

Zakaj vama je všeč, da raziskujeta dežele na bolj popotniški način? In kako, da sta se sploh odločila za potovanja z nami?

S popotniškim načinom potovanja si bližje ljudem. Zelo neposredno se srečaš z njihovim vsakdanjim življenjem. Živiš sredi narave, včasih tudi na obrobju mest, kjer je tudi pestro dogajanje. Odločitev za potovanje z vami je bila lahka, saj ponujate in odlično organizirate prav to. Jeziček na tehtnici je premaknilo branje vaše knjige o popotovanju okrog sveta.

Kaj vama pomeni narava?

Narava nama pomeni veliko, saj tudi živiva sredi narave. Veliko prostega časa smo z družino vedno preživeli ravno v naravi. Največ časa kar v bližnji okolici svojega doma. Prav tovrstna potovanja omogočajo spoznavanje narave drugih dežel, ki je večinoma tako zelo drugačna od naše.

Kaj je najpomembnejše spoznanje, do katerega sta prišla po vseh teh potovanjih?

Morda je še najpomembnejše spoznanje to, da sva potovala z dobrimi ljudmi k dobrim ljudem. Tako kot pri nas, se tudi po svetu ljudje borijo za vsakdanji kruh, napredek in razvoj, mnogo kje zelo trdo. Po tem smo si ljudje po svetu najbolj podobni. Od nas, ki jih obiščemo je pomembno, da spoštujemo njihovo deželo, navade in običaje. Upoštevati in spoštovati moramo njihov vrednostni svet.

Je kakšen nasvet ali misel, ki bi jo rada posredovala vsem, ki že potujejo in tistim, ki se za to še niso odločili?

Potovanje je gotovo naložba, ki ne izgublja vrednosti. Zato se splača nekaj vložiti. Pomaga tudi k spoznanju, če kdo prej še ni vedel, v kako lepi deželi in domovini živimo.

Na vsakem srečanju, ki ga pripravite pred vsakim potovanjem, med drugim Uroš vedno poveste tudi kaj je treba na potovanje vzeti s seboj in kaj pustiti doma. Svetujeva, da popotniki to upoštevajo, saj je garancija za dobro potovanje.

Za konec pa kam bi v prihodnosti z veseljem še odpotovala? Kakšni so vajini načrti za prihodnost?

Posebnih načrtov nimava, saj sva se tudi za dosedanja potovanja odločala bolj sproti, glede na časovne in druge možnosti. Če pa že bo še kakšna prilika, pa morda v Sveto deželo in še kdaj v južno Ameriko.

Januar, 2021

Vilma in Tone

© 2024 Ravbar potovanja | Kazalo strani| Domov

produkcija: T-media