V naši akciji se je posadilo kar 1000 dreves

Ste vedeli, da vsako leto posrka drevo ca 20kg CO2 iz ozračja. Drevo povprečno živi 100 let in v svojem ciklu posrka dve toni iz ozračja. Gozdovi vsako leto absorbirajo tretjino CO2, ki se sprosti pri sežiganju fosilnih goriv.

Od letos smo tako na vseh naših potovanjih predlagali potnikom, če bi lahko s skupnimi močmi čim bolj zmanjšali ogljični odtis. Z njihovimi prispevki (in nekaj od vodnikov) smo tako do 7.10.2021 zbrali natanko 972,60 evrov in 92$.

Glede na to, da se je potovalo v glavnem samo tri mesece (letos vse skupaj približno 200 potnikov) smo zbrali povprečno 5 eur/potnika.

Kar se je zbralo denarja in skupaj z našim prispevkom smo tako v  soboto, 23. oktobra 2021 izpeljali akcijo sajenja 1000 dreves (od tega 750 smrek sadike cca 50 cm in 250 gorskih javorjev med 100 – 140 cm). Vse skupaj je bilo organiziramo v sodelovanju z Zavodom za gozdove, ki so tudi izbrali primeren teren, ki je bil potreben sajenja.

Kako je vse skupaj izgledalo na dan sajenja pa spodaj v opisu:

Nekoč je moj alpinistični kolega izjavil: Bile je zelo lepo. Nekateri so celo jokali…

Ne vem, kdaj sem imel nazadnje tako mešane občutke kot zadnjo soboto, ko sem se odpeljal iz Slovenj Gradca naravnost v dež. Organiziral sem akcijo sajenja dreves skupaj z Zavodom za gozdove in že precej vnaprej je bil izbran termin, ki bi bil najbolj primeren za sajenje. Ko pa je začelo deževati, ko sem se vozil proti Podgorju, sem se spraševal: »Pa kaj mi je tega treba. Pa zakaj nismo prestavili sajenja na drug termin, ko bo lepše vreme«.

Ko pa sem na prihodu na kmetijo zagledal optimistični obraz Avgusta iz Zavoda za gozdove sem se zavedel, da imamo v bistvu najboljše vreme za sajenje, saj bo lažje kopati luknje. Malo me je bilo strah, da bodo zaradi slabega vremena ljudje množično odpovedovali sajenje, a na koncu se nas je zbralo več kot 30 oseb na kmetiji Rdečnik na Koroškem.

Ne boste verjeli ampak ljudje so se v dežju pripeljali iz vseh koncev Slovenije in to z nasmehom na obrazu … Ko gre za višji namen te nič ne more ustaviti.

Celo leto smo skupaj z našimi potniki zbirali denar, da smo kupili kar 1000 sadik dreves, Zavod za gozdove pa je našel najbolj primeren teren, ki je bil potreben sajenja, saj je to pobočje utrpelo zelo veliko škodo v hudem žledu pred nekaj leti. In potem smo se skupaj s prostovoljci zbrali na deževno soboto, da to akcijo zapeljemo do konca.

Na kmetiji Rdečnik so nas tako lepo pogostili že ob prihodu, da sem bil res vesel, da bomo sadili na njihovi posesti, kjer imajo kar 50 hektarjev gozdov. g. Andrej iz Zavoda za gozdove nam je najprej naredil poučno predavanje o pomenu gozda in zakaj so take akcije tako pomembne tudi v Sloveniji. Njihova radarska slika, ki so jo spremljali je kazala, da bo kmalu prenehalo deževati in res smo se kmalu vsi skupaj odpravili z avti do bližnjega mesta, kjer smo se peš odpravili do lokacije.

Ko nam je Avgust glavni gozdar pokazal, kjer bomo sadili sem najprej pomislil, da se heca. Dostop do lokacije je bil tako strm, da nisem mogel verjeti. Naredili smo si potko, si na začetku malo pomagali in ko smo stali v strmem bregu je bilo že lažje. Fantje iz Zavoda za gozdove so nam pokazali, kako se bo sadilo in v kake vrste in lotili smo se dela. Sam sem na začetku nosil količke po strmem bregu, potem pa sem tudi sam posadil prvo drevo. Občutek je bil res nekaj posebnega. Ne znam vam opisati. Vem samo, da sem tisti trenutek začutil tako srečo, da bi vam vsem svetoval, da tudi sami poskusite. Najbolj pa sem bil vesel, ker smo delali z nasmehom na ustih in dobro voljo, kljub težkim razmeram in slabemu vremenu.

V slabih 4 urah smo tako uspeli na dveh lokacijah posaditi 750 sadik, 250 pa so jih posadili za nami v ponedeljek.

Sledilo je druženje in kosilo na kmetiji Rdečnik, kjer so nas razvajali z odlično hrano in gostoljubnostjo. Najbolj vztrajni pa smo se na koncu odpravili še na raziskovanje enega skritih biserov Koroške – gradu Vodriž, ki leži le nekaj minut vožnje stran. Tam smo izvedeli ganljivo ljubezensko zgodbo Valentina in spoznali zgodbo o čarobni moči, ki jo skriva grad.

Prepričan sem, da je šel v soboto vsak napolnjen s posebno energijo iz Koroške.

Samo to bi dodal za konec – ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje v tako dobri in številčni družbi, kjer se je čutila neverjetna energija prostovoljcev, ki so namenili svoj čas za višji namen.

Ne vem, kdaj sem bil nazadnje tako srečen. Pravijo, da več kot vložiš energije v nek projekt večje je zadovoljstvo. Tako še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste prispevali za sadike, Zavodu za gozdove, kmetiji Rdečnik in vsem, ki ste prišli pomagat, da smo lahko izpeljali to akcijo.

Upam, da bomo vsi skupaj širili ozaveščenost pomena ohranjanja narave naprej in poskušali pozitivno vplivati na okolico s svojim zgledom.

Upam tudi, da mi boste sledili. Ker gre za naš planet Zemlja, naš dom. Ko bomo na koncu življenja se ne bomo spraševali koliko dobička smo ustvarili in koliko imamo na bančnem računu ampak kaj smo dobrega naredili v svojem življenju. Predvsem pa, kako smo vplivali na svojo okolico z našimi dejanji.

Iz knjige Modrost Indijancev: Indijanci plemena Lakota so vedeli, da človekovo srce postane trdo, ko se oddalji od narave, in da nespoštovanje živih, rastočih stvari vodi v nespoštovanje ljudi. V naravi je vse skladno povezano. Zato naj bi bila človekova naloga ohraniti to ravnovesje.

Srečno

Uroš Ravbar

Spodaj pa še nekaj komentarjev:

Uroš pozdravljen,
včerajšnji dan, sajenja dreves, nam bo ostal vsem v zelooo lepem spominu. Glede na to, da ste bil vi pobudnik in organizator te dobrodelne akcije in je bilo s tem povezanega veliko dela, se vam v imenu nas, iz srca zahvalim. Bilo nam je v veselje, ob delu smo se tudi  nasmejali, še dež nas ni motil, navezali nove stike, dobili krasno majico, se odlično najedli - pa kaj bi človek še želel. 
Najlepša hvala za vse in verjamem, da ta akcija ni bila zadnja. Pa še eno fotko za spomin
Prijazen pozdrav in srečno,
Marija (Milena), Petra, Ajda in Zoja

Živjo Uroš,
Se enkrat hvala za prekrasen dan. Imenitno je bilo.
Lep dan,
Ana

Uroš živjo,
pošiljam slike včerajšnje sobote. Hvala za vabilo, prima dogodivščino in nova poznanstva. Bilo je super!
Se vidimo. Lepo nedeljo želim,
Karmen

Hvala za vabilo. Mi smo uživali in se tudi marsikaj naučili.
Treba je skrbet za ta čudovit planet.
lep pozdrav, Jasna & company