Ste se kdaj vprašali zakaj sploh potujete?

Sam sem v otroštvu hrepenel po svobodi in raziskovanju, mene pa so samo hoteli zaščititi pred vsemi nevarnostmi. Tako sem prebiral pustolovske knjige in že v sedmem razredu osnovne šole poznal skoraj vse države in glavna mesta.

In ko so se v študentskih časih zame začela prava potovanja, sem odkril, da gre za življenjsko šolo, kjer osebnostno rastem in se razvijam. Kjer sem se učil sprejemanja drugačnosti in spoštovanja do drugih kultur. Nisem mogel verjeti, kako so me sprejeli ljudje, ki niso imeli praktično ničesar in so bili pripravljeni vse deliti z menoj. Lahko rečem, da je bil vsak človek, ki sem ga srečal na potovanju, moj učitelj na neverjetni poti življenja.

Zato je ključno, da premislimo zakaj sploh potujemo in kaj se lahko na potovanjih naučimo. Namesto, da bi primerjali kaj je v Sloveniji bolje, smo lahko raje hvaležni, da imamo stvari o katerih v številnih državah samo sanjajo. Namesto, da bi sodili druge vere in navade, lahko spoštujemo drugačnosti in se probamo kaj novega naučiti. Namesto, da bi se obnašali, kot da smo nekaj več in da lahko ukazujemo, ker imamo več denarja na bančnem računu, smo lahko raje spoštljivi.

Če bomo šli na pot z odprto glavo, z nasmehom na obrazu in z dobro energijo nam bodo nasproti prišli ravno taki ljudje. In garantiram vam, da bo vsako vaše potovanje življenjska šola na čudovitem potovanju, ki se mu reče življenje. Samo pustiti je treba pričakovanja doma in se prepustiti. Ker vsak dan na potovanju je nekaj posebnega. Je poseben privilegij in ga dajmo izkoristit za osebnostno rast in razvoj.

Želim vam čimveč čim lepših potovanj in seveda srečno vrnitev s čimveč lepimi izkušnjami.

Uroš Ravbar